Barbara Jurkovšek (Ljubljana, 1981), mlada slovenska umetnica, pripada generaciji, ki izbira neposreden umetniški jezik ter namensko pozabi svojo pripadnost in nacionalno dediščino, zato da se osredotoči na sedanjost in dialog z javnostjo. Umetničina dela, akrili in olja na platnu, govorijo o različnih tematikah, ki živali, ljudi, naravo, okolje, ljudi in igrače postavljajo v razmerje z vsakdanjim življenjem. Ukvarjajo se s socialno, človeško in psihološko problematiko, vezano na minljivost trenutnega življenja in našega lastnega planeta.

Predstavitve igrivih predmetov in oblik ter močna igra barv, ki včasih posega v kulturo popa, 'ulične umetnosti' in ameriškega undergrounda, ali nasprotje – uporaba hladnih odtenkov barv in pokrajine nordijskih držav – razkrivajo krhko linijo med nedolžnostjo in čistostjo otroštva (igra) in kruto realnostjo današnjega časa.

S svojo novo serijo slik srednjega in velikega formata, ki bo na Ptuju predstavljena prvič, nam Barbara Jurkovšek s sarkastičnim in ostrim duhom podaja vrsto simboličnih figur, portretov, vključno s tistim, posvečenim svoji materi, in avtoportretom, ki skupaj ironizirajo praznino življenja. Kompleksen svet, animiran z barvitimi živalmi – še posebej mačkami, kot na slikah Imperator ali New World, ali povodnimi konji, ležečimi na ravni površini, zeleni kot travnik, na sliki Love – ki nasprotno naslovom postanejo simboli ene kulture, tiste zahodne, prevečkrat usmerjene v totalno komodifikacijo prostora in časa stvari.

Igrače, ki v sebi hranijo tisti edinstven čustveni naboj pogosto majhnega in gladkega objekta – tipičen za tradicionalno japonsko kulturo devetdesetih let – in ob istem času znake, oblike in barve pop kulture, nadrealističnega in ekspresionističnega, največkrat ameriškega izvora, ki je nato preplavilo Evropo, so za Barbaro Jurkovšek osnova za umetniško ustvarjanje in postanejo edinstveni objekti slike ali keramičnega kipa. Vsa ta telesa izgubijo, kljub svoji dobro predstavljeni telesnosti, vsakršno človeško lastnost in se poistovetijo z značilnostmi in lastnostmi plastičnih igrač. V svoji biti imaginarnega in neživega predstavljajo izkrivljeno podobo realnosti in s tem popolnosti.

Umetnica odraža in nam sporoča, kako neločljiva sta v predstavljeni naravi minljivost in kratkost našega življenja ter želja po boljšem življenju, kjer se sam človek, kot gledalec, lahko zaveda absurdnosti vsakdana.

Marika Vicari