Madžarska umetnica Diána Zékány, rojena v Debrecenu, v svojih delih že od vsega začetka iz značajev, portretov in krajin duše, zastrtih s tančico nežne ironije, sestavlja družinsko zgodbo. V središče vsakega dela vedno postavlja vprašanja vsakdanjega življenja; majhne, groteskne in pretirana geste, izražene predvsem v zlivanju življenjskih okolij in družinskih članov.

Na svoji prvi samostojni razstavi se je odločila predstaviti izbor olj na platnu in kartonu; čarobni svet, v katerem se srečajo skoraj nepremične podobe, ki se vnamejo v šaljive, malo verjetne, včasih neprimerne, zaradi svoje pretiranosti, in včasih v intimne odnose, kot v serijah Without leepers ali Gymnastics in Intertwined.

Gre za delčke, ukradene iz vsakdanjega življenja preko fotografskih posnetkov in portretov. Slednje, ki jih lahko poimenujemo tudi „filtri”, so povrnitev spomina preko slikarstva; večplastna zgodba madžarske družbe, njenih odnosov, situacij, značajev in osebnosti, ki lahko očarajo in presenetijo s svojo preprostostjo ali nesprejemljivostjo gest.

Tudi gledalec je povabljen, da vstopi v vidno polje, kjer se vse to odvija. Mislim predvsem na delo By the table, kjer skupina devetih ljudi zbranih za mizo gleda v kamero, ali na protagoniste slik Dinner, Christmas Eve in na številne portrete. Tukaj se pogleda slikarke in režiserja križata in postaneta eno z našim pogledom gledalca.

Diana Zékány z risbo slika mojstrsko, tudi če uporablja samo karton in čopič, kot v primeru slike In the bathroom. Ni le naključje, da se tudi v mnogih drugih delih, predstavljenih v tej sveži in novi razstavi v Galeriji Tenzor na Ptuju, srečujejo močne poteze barv z namenom dati podobo bolj globokim in konstruktivnim mišljenjem.

Marika Vicari