Dela akademske slikarke Chiare Sorgato vidno spominjajo na dela Chagalla in mnoge njene figurativne slike jo s svojimi živimi barvami in vrlo risbo, s katero poudarja detajle, postavljajo ob bok protagonistom mednarodne sodobne umetnosti. Sorgatova je bila rojena leta 1985 v Padovi, trenutno zaključuje podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah in ustvarja intenzivne slike, prežete z nenavadno človeško prisotnostjo, ki dajejo njenim delom videz sanj in resničnosti obenem. Njena dela zavajajo, preko iskanja simbolov se z natančnim in strastnim dialogom postavljajo nasproti realnosti vsakdanjika.

Tisto, kar vidimo na površini njenih slik, ni le skupek linij in svobodnih, močnih barv ter harmonične kompozicije, temveč globina občutkov, vidna v umazano sivem oz. nasprotno v rdečem nebu , ki se dviguje kot gledališka zavesa. Na slikah so živali – ovce, psi, mačke, pujsi, zebre, ptiči, krave – in moški, ženske ter otroci, ki s svojim premikanjem plešejo po površini. Njihovih obrazov, ki se s pogledom obračajo proti ulicam, kukajo izza hiš ali z oken, se nastavljajo pred naše oči, nas opazujejo in na nepričakovane načine odgovarjajo na naše poglede, skoraj nikoli ne vidimo jasno. Drugi, nezavedajoč se dogajanja okoli njih, so nepazljivi v zmedeni gibih, a jih vseeno tiho preveva razdražena in vsiljiva čutnost.

Vezi Chiare Sorgato s tradicijo beneške šole, iskanjem barv, komedijo vsakdanjika, ni mogoče najti v ozračju njenih slik, temveč v svobodni miselnosti, ki jo srečamo v skorajda kavstični komičnosti njenih tesnobnih slik.

Zdi se, kakor da mlada umetnica potuje znotraj same sebe v vesolju, kjer je odložila svoje spomine in čustva in preko slikarstva našla orodje, s katerim lahko uteleša svoje sanje. Gledalcu ne ostane nič drugega, kot da se utopi, izgubi v njihovih skrivnostih in vstopi v totalno lirično eksplozijo.

Marika Vicari